Warning: Table './petrios/accesslog' is marked as crashed and last (automatic?) repair failed query: SELECT uid, timestamp FROM accesslog WHERE (path = 'node/4534' OR uid > 0) AND sid = '977f52a9e3619b22e7a9d82b58aedb2a' ORDER BY timestamp DESC LIMIT 0, 1 in /mnt/data/accounts/p/petrios/data/www/holosy/includes/database.mysqli.inc on line 128
Josyf i joho žena (prypovidka) | Holosy

Josyf i joho žena (prypovidka)

Bŷv jeden molodŷj legin´ v jednim kraju za car´a. Meno mav krasnŷj Josyf. I tak kazav, že s´a n´igda ne bude ženyty, bo to zrada čolovikovy. Čerez ženu hoden na smert´ pryjty, a vin može dovše žŷty. Maje try krajinŷ, kotrŷ najdorohšŷ v svit´i, de s´a najvece zoloto pravyt´.

Pryšov do n´oho mal´ar´, poprosyv od Josyfa car´a: Najjasn´išŷj car´u! Ja jem majster, ne maju furmŷ mal´ovaty, što zapyv jem s´a, zastavyv jem furmu na pal´inku, teper´ ne choče nychto vŷminyty, ja ne maju z čoho žŷty!

Zviduje s´a od n´oho kral´a: Jaka furma doroha?

Kid´ všelyjako hodnŷ mal´ovaty i po sto po pjat´des´at zlatŷch, kil´ko potribno do toho remesla...

Dobrŷj car´ Josyf učinyv dobr´i chudobnomu čolovikovy; dav mu sto pjat´des´at zlatŷch: ne velyv vertaty. Jomu mal´ar´ v darunok jednu kišasonku zmal´ovav, što s´a Josyfovy pol´ubyla: Kibŷ taka dagde d´ivka v joho kraju bŷla, taka šumna, jak tot obraz, ta bŷ jej za ženu vz´av, ci bohata, ci chudobna! Za hrošŷ roskazav mu mal´ovaty s´im obraziv takŷch jednakŷch. Mal´ar´ izmal´ovav takŷch s´im obraziv. I uz´av car´ totŷ obrazŷ, dav svojim t´istim, bŷ išly z tŷma obrazoma po joho okrajinach jomu taku ženu hl´adaty. Našly jednoj babŷ d´ivku i pryvely do car´a. Bŷla za pivroka u prekrasnoho Josyfa, zakl´a pryšov na svad´bu turec´kŷj baša, druhŷj car´. Jak s´a ženyly i tanc´ovaly, turec´kŷj baša z Josyfovov kral´ovnov, pošeptav jij: Ci l´ubyš tŷ mene?

Babyna d´ivka, kurva, povila že ho l´ubyt´, čudžoho pana.

Vin jij odpoviv, turec´kŷj baša, že vin za n´ov pryjde z klamstvom, pryveze chustkŷ iz svojoho kraju, do toho varoša, de prekrasnŷj Josyf car´ bŷvat´. - Pryviz švablykŷ, pipkŷ, dohan, vselyjakŷ chustkŷ, pantlyčkŷ, nožŷ, chto što choče i džveredla, na sorok vozach, žebŷ povila Josyfa kral´ovna, že to od jej matery, nahnala jij maty v darunok. Ona daruje varoščanim i vojakim: Chto što choče, n´aj sobi voz´me, ne treba mu platyty za toto, bo ja kral´ovna daruju!

V tot den´, koly do Josyfovoho varoša mala pryjty bagažija turec´koho bašŷ i jeden hintov, kotrŷj maje vz´aty od Josyfa ženu iz klamstvom, u tot den´ Josyf pišov do svoho l´isa na pol´ovačku. Tot l´is išov popry varošu z boku až id hrac´kij od joho kertŷ. Uz´av Josyf pušku, nakazav vojakim try grejdŷ vojakiv vdovž od joho burgu po joho kapurŷ stojaty: try sto chlopa, jedna glejda sto chlopiv: žebŷ joho kral´ovna z domu ne propala, bo vin ide na pol´ovačku.

Kral´ovna dala trubyty, že dnes´ pryjde tu mojoj matery bagažija; men´i maty daruje, a ja daruju vam, svojim vojakim; što je na varošy, to ber´te zadar´mo, ne treba platyty ny zašto, bo to moje! Roskazala vart´i, pišla varta Josyfova, trysto chlopa na varoš, jak pryšly vozŷ z chustkamy, lejkamy i z vselyjačinov. Kral´ovna s´a zobrala, uz´ala taku chustku, što jij dav Josyf, koly išly na prys´ahu, zolotu i perstin´. Perstin´ zochabyla zolotŷj; za nym duže banovala, že šči takŷj perstin´ nygda ne vid´ila!

Jak hintov ut´ik do turec´koho kraju z Josyfovov ženov, na to povt´ikaly i totŷ vozŷ, što pryvezly bagažiju. V Josyfovim varošy stalo s´a čudo: všŷtko pryvezly dobre, zadar´mo lyšŷly, pipkŷ, dohan i švablykŷ, chustkŷ, kabatŷ, vselyjakŷ pogrejtkŷ na klamstvo. Josyfovim vojakim. Takŷ bŷly vojakŷ u Josyfa, što ne išly nyzačim iz pl´acu braty; na kapur´i stojaly, nykoho nygde ne speraly, slobidno bŷlo ity, de chto chot´iv. Vid´ily, jak s´a kral´ovna vŷbrala iz Josyfovoho burgu, s´ila do hintova, v kotrim stojaly čotyry kon´i i paradnŷj kočiš. Vojakŷ daly trubity, kapitane i lajtnantŷ, bo s´a pidlo stalo v Josyfovim dvor´i. Pana ne je doma, najjasn´išoho car´a, prekrasnoho Josyfa; kral´ovna vtekla, any ne znajeme de; ci tam, odkŷ pryšla? Počaly nazad do grejfŷ stavaty, kral´ovskŷj burg vartovaty: Što vže vartovaty, a kral´ovnŷ ne je? Pryjde car´ Josyf, dast´ nas všŷtkŷch zahubyty, bo s´me roskaz ne posluchaly. Usudyly sobi pravo samy: Pobyjme s´a puškamy. Mŷ jak jeden str´ilyme, tak des´at´ jeden zabyjme, lem n´aj v l´in´iji stojat´. Zistav jeden kapitan jich komandyrovaty, jak budut´ do s´a str´il´aty; jak ony popadajut´, a vin sobi do ust str´ilyt´ i vin vpade!

Na to Josyf pryšov, što išči ne str´il´aly. Vholosyv s´a kapitanovy Josyf: Ne robte toho, što s´te chot´ily, ja vam všŷtko podaruju; kurva bŷla i bude, kurvyc´kov put´ov z toho svita pide i kurvaš z n´ov. A ja bŷv car´om, išči budu bivšŷm. Našov mi robotŷ prokl´atŷj mal´ar´ za moji hrošŷ! Zaklykav na svojich virnykiv, štobŷ skoro pysma napysaly do joho kraju za mal´ar´amy, žebŷ pryšly do Josyfa car´a. Dav Josyf na try regimentŷ šat´a pofarbyty: na jeden regiment všŷtko na čorne, na druhŷj všŷtko červene, na tret´ij bile oboločin´a, jak bokanči i kalapŷ. Kid´ išči čornŷj chlop, zakrochmalyly lyce, štobŷ bŷlo bile. Kotrŷ bŷly v tim regiment´i, de samŷ červenŷ, čornŷ abo bilŷ, na červeno jich farbyly, jich lyca, čorno i bilo: Teper´ pod´me v ščastlyvu put´ na vojnu do turec´koho bašŷ, čoho vz´av moju ženu. Vz´av Josyf pyščalku, kotra mala šumnŷj holos, pyskav na nij na svojich vojakiv: Ci čuly s´te dakoly taku pyščalku?

N´i, n´igda.

Jak budeme v turec´kim kraju, koly bŷm tak pyskav, jak teper´, abŷ s´te bihly do mn´i, bo ja budu maty lehko smert´.

Pryšly id tij hor´i, de bŷla turec´ka šyben´, horamy i l´isamy, pokradmec´: bo to je čudžij kraj, žebŷ nas ne zbačily, bo ja choču jednu pravdu ukazovaty, žebŷ znaly, što to Josyf krasnŷj.

Za horov lyšŷv try regimentŷ vojska, na kotrij bŷla šyben´ turec´ka. Pišov na hostynu do turec´koho bašŷ. Uvošov do turec´koho bašŷ do kuchn´i, tam takŷj roskaz bŷv, že okrem kral´ovnŷ ne slobidno nykomu nič daty. Tak roskazala jednoj babŷ d´ivka, što jej baša od Josyfa vŷklamav. Pišla frajcimirka kral´ovska povidaty: Pan´i kral´ovna naša, n´aj budut´ takŷ dobrŷ, tu pryšov jeden pan na hostynu, ci može mu dešto daty, abo n´i? Povidat´ tot pan, že vin daleko z svita.

Ona jomu roskazala daty. Vin toto jidlo zjiv, na tarel´i darunok lyšŷv, perstin´ tot zolotŷj, za kotrŷm banovala že zabŷla vz´aty, koly od Josyfa ut´ikala. Frajcimirka donesla taril´ i zolotŷj perstin´, žebŷ kral´ovna sobi vz´aly za toto, što jisty daly. Skoro vna spoznala i turec´kŷj baša, že to na perstin´u koruna Josyfova. Daly ho skoro zaklykaty do peredn´oj chŷžŷ. Povidat´ turec´kŷj baša Josyfovy: Kid´ tŷ-s´ car´, ne prav s´a žobrakom, bo ja šči t´a pohošču. Budeš u n´a večer´aty, lem ne znaju, ci budeš frŷštykovaty.

Odpoviv mu Josyf: Ja budu frŷštykovaty, ta ne znaju, ci tŷ budeš, turec´kŷj bašo!
Jak večer´aly kolo stola stribernŷma ložkamy, povidat´: Teper´ jiš, zavtra ne budeš any z derevjanov! to mu poviv turec´kŷj baša.

Josyf jomu odpoviv, nazad do n´oho: Ne budeš tŷ uže po dnešn´ij večer´i jisty; perše budeš visyty.

Zato s´a baša pohn´ivav, any ne mih spaty, lem čekav rana, Josyfa višaty. Turec´kŷj baša skoro rano dav trubity i bubnovaty, bŷ varoščane s´a išly na smert´ jednomu car´ovy pozeraty, bo ho budut´ višaty. Išly varoščane id turec´koj šybeny na velyku horu. Tam bŷv stovp zakopanŷj. Turec´kŷj baša išov iz Josyfovov ženov, iz prokl´atov kurvov: Žena prys´ihana Josyfova išla mu s´a na smert´ pozeraty!

Jak vŷšly id šybeny, prosyv Josyf turec´koho bašu: Podaruj mi, brate, na try kratŷ zapyskaty v jednu pyščalku!

Na tim roskazav, že slobidno, turec´kŷj baša, Josyf zapyskav raz, ide bilŷj regiment izza horŷ, duže bižat´ do varoša, velyka tovpa konej i na kon´och vojakŷ, všŷtko bile; bižut´ na tot bik od varoša zastaty. Zapyskav druhŷj raz Josyf, druhŷm bokom horŷ, pozhorŷ červenŷj regiment konej, jak kon´i, tak i vojakŷ, že to všŷtko červene bŷlo. Pŷtat´ s´a turec´kŷj baša: Što toto bŷlo najperše, što pišlo do varoša, izza horŷ, Josyfe?

Poviv Josyf: Anhelŷ za mojov dušov, što ja budu vmeraty!

Baša vŷsmijav: A toto druhe, što išlo červene pozhorŷ?

Odpoviv mu Josyf: Moja krov nevynna z mene.

Ony sobi bis´idujut´, izza horŷ v pravo tak na l´in´iju idut´ samŷ čornŷ kon´i i vojakŷ. Zviduje s´a baša: A toto što take čorne ide?

Odpoviv mu Josyf: D´ably za tvojov dušov!

Prybih čornŷj regiment vojska midži turec´kŷj narod iz kin´ma, počav turec´kŷj narod do varoša vt´ikaty. Od varoša vojska nezboženna syla: dva regimentŷ uže na turkiv zastaly i pojimaly do ruk kurvu z kurvašom. Vin lem prystav id turec´kij kral´ovnŷ; to n´e joho majetkŷ; a ja jej vz´av jednoj babŷ d´ivku, ne bude za n´ov škoda, što jej zavis´at´!

Zakl´a pryšly od šybeny do turec´koho burgu, jak tŷch dvoch zavisyly, uže Josyf vydyt´, što turec´ka kral´ovna kurŷ i husŷ kormyt´. Zviduje s´a od n´oj: De je turec´koho bašŷ pan´i?
Vna jomu odpovila: Tat´ to ja, ale ja v tim dvor´i uže lem služnic´a, bo tam vže druha kral´ovna.

Josyf jij odpoviv: Ne maješ tŷ vže pana, any bivšoj pan´i jak jes´ sama. Kotrŷ ti služŷly, ta n´aj ti išči služat´.

A vna s´a počala zvidovaty, de s´a zad´iv jej pan? Zavišenŷj iz prokl´atov kurvov! odpoviv jij Josyf; kid´ chočeš, bud´ moja!

Ona joho rado pryjala do burgu svojoho.

Zapysane v roc´i 1896, od Mychajla Pustaja, v Zboju. Z praktičnŷch pričin je tekst mirno perevedenŷj z fonetičnoho zapysu na normativnŷj jazŷk

Žridlo: Etnohrafični materijaly z Uhors´koji Rusy - Tom 2 - 1896

Zdieľať na Facebooku

Dneska je vіvtorok

23. jul 2019


Юліаньскый календарь:

10.юл 2019

Mapa regіstrovanŷch chosnovatel´iv Holosy.sk

Pisan´a dokumentiv po rusin´sky z OpenOffice

Pysan’a rusyn’skov kirilic’ov v sistemi Windows 7

Jak modifikovaty Firefox, žeby kontrol´oval rusin´skyj pravopis

Posl´idn´i komentar´i

Banner pro vašŷ storіnkŷ

Budeme radŷ jak Holosŷ spropagujete na vašŷch storіnkach čerez reklamnŷj banner.

<br />
Komunіtnŷj portal karpat´skŷch Rusуnіv

Jak bŷ s´te chot´ilу vŷčer´atу banerŷ,kontaktujte nas.