Warning: Table './petrios/accesslog' is marked as crashed and last (automatic?) repair failed query: SELECT uid, timestamp FROM accesslog WHERE (path = 'node/4103' OR uid > 0) AND sid = 'fd254ea879a5ca76422558db2c4472fc' ORDER BY timestamp DESC LIMIT 0, 1 in /mnt/data/accounts/p/petrios/data/www/holosy/includes/database.mysqli.inc on line 128
Honychmarnyk i joho viščij sluha (prypovidka) | Holosy

Honychmarnyk i joho viščij sluha (prypovidka)

Jeden chudobnŷj čolovik mav šist´ d´itej. Pol´a ne mav nyjakoho, lem malen´ku chŷžu: z toho žŷv, što zarobyv, šestero d´itej hodovav. Jeden chlopec´ viščij bŷv, što znav, jak bude velykŷj, ta bude maty dol´u. Zato najperše vin vitc´a lyšŷv, pišov služŷty. Išov za put´ov službu hl´adaty; zustr´ityv ho tot, što chmaramy honyt´; hl´adav sobi sluhu. De tŷ jdeš sŷne?

Idu sobi hl´adaty dajake misto, bo mij otec´ chudobnŷj, ta ja mušu jty služŷty, abŷ s´me ne pomerly od holodu.

Služ u mene; zaplaču ti z svojoj d´akŷ doroho. Ja vse doma ne bŷvaju, lem dakoly, a tŷ budeš vse doma: dvanadc´at´ chŷžok zamitaty i všŷtku robotu v chŷžkach budeš sam robyty. Tvoho vitc´a i ses´i d´ity budu žŷvyty za toto, što tŷ men´i budeš služŷty! Poviv jomu honychmarnyk.

Pojidnav s´a jomu služŷty; poobic´av mu dobru placu, ukazav mu dim svij: dvanadc´at´ chŷžok, dvadc´at´ taril´iv na stol´i i dvanadc´at´ strav varenŷch i pečenŷch. Poviv chlopc´ovy: Ne treba nam n´igda varyty any peči, vse dobre je jisty i hotove.

Pišov honychmarnyk chmarŷ honyty. Chlopec´ zistav doma. Uvyd´iv na stol´i v dvanadc´atij chŷži zolotŷ čotyry bukvŷ, što zolotom napysanŷ bŷly. Vin toto vid´iv kriz´ dver´i na kl´učovu d´irku jednŷm okom, de honychmarnyk je v svit´i, što chmaramy žene. Znav, što robl´at´ rodiči joho, znav, jak na svit´i všŷtko ide: vkazaly mu totŷ čotyry bukvŷ zolotŷ. Takŷ bŷly totŷ čotyry bukvŷ zolotŷ: chto jich vid´iv, ta všŷtok svit vid´iv i vselyjakŷ por´adkŷ. Odstupyv s´a chlopec´ odtam, ne znaje nič. O piv roka pryšov chlopec´ nazad id tŷm dver´am i pozerav na kl´učovu d´irku: chot´iv vid´ity, što tam je, v dvanadc´atij chŷži čotyry bukvŷ na stol´i zolotŷ. Jak uvyd´iv čotyry bukvŷ, všŷtko znav, jak je na svit´i. Uvid´iv iz čoho ony dvoje žŷjut´, pan i sluha, any ne var´at´, any ne pečut´, vse hotove majut´ v tij chŷži pid stolom: v pryporošenim horn´aty taka zolota mast´, što kibŷ sobi tov mast´ov išči takŷ bukvŷ ispravyv išči druhŷj, tak bŷ hoden honyty chmaramy, jak i tot honychmarnyk! Spravyv chlopec´ takŷ bukvŷ iz tov mast´ov, što stojala v čel´adnij chŷži pid stolykom v pryporošenim horn´aty; zolota mast´, a na horn´aty poroch, žebŷ nychto s´a ne spod´ivav, što tam je; od toj masty, što pid stolom stojala, same jim s´a vŷžŷvl´in´a pravylo, zolotoj. Tohdŷ chlopec´ totŷ bukvŷ, što sobi zladyv sam, vz´av i vt´ik domiv z nyma. Zdohan´av ho honychmarnyk, že ho zahubyt´: čomu vin choče mudrišŷj bŷty od n´oho? Zdohonyv ho po vitc´ovu chŷžu i tam mu dav pokij, honychmarnyk. Vernuv s´a domiv honychmarnyk.

Tot vid´iv, iz čoho mož ispravyty jake čudo; poviv vitc´ovy: Ne musyte bidno žŷty! Ja sebe peremin´u na jednoho zolotoho barana, a pidlŷj motuzok. Povedete n´a na jarmarok; doroho n´a prodavajte, bo na tim jarmarku nič take dorohe ne bude, jak ja. Tak povidžte každomu, že baran zolotŷj. Motuzok vam ne prodaju, lem barana zolotoho.

Zvidujut´ s´a l´ude toho čolovika, što prosyt´ za barana zolotoho?

Try tis´ač bankovok!

Ne klaly s´a mnoho. Ajbo motuzok ne prodaju.

Tot pan odpoviv, što barana kupyv, že toto brŷd´, pidlŷj motuzok, a baran zolotŷj.

Odobrav otec´ pidlŷj motuzok, položŷv do tan´istrŷ. Nakupyv pan otec´: choc´ vivc´i ne zolotŷ, ale baran zolotŷj, budut´ jahn´ata zolotŷ. Hnaly vivc´i za hrac´kov domiv; l´ude jich zdohan´aly. Jak dišly velyka tovpa l´udej kolo pan´skŷch ovec´, zad´iv s´a des´ baran spered pan´skŷch vočej i z midži pan´skŷch ovec´. Pan l´udej stanovyv: De je mij baran? Každŷj s´a rozhornuv i vkazav. I joho baran pereminyv s´a i vkazav: bŷv čolovik, z panom bis´idovav, a pan z nym. Propaly pan´skŷ hrošŷ i baran zolotŷj!

Pochvalyv s´a honychmarnyk: Čekaj pesij sŷnu, budeš znaty, jak daremnŷ hrošŷ braty!

Pišov domiv id vitc´ovy svojomu, kotrŷj joho prodav za dorohŷ hrošŷ, motuzok ne prodav: kid´ bŷv prodav motuzok, n´igda bŷv s´a sŷn ne vernuv.

Zakl´a tŷch hrošej vŷstavalo, všŷtka čel´ad´ žŷla. Jak hrošej ne bŷlo, popozerav na zolotŷ bukvŷ: jaku mudrost´ ispravyty, što abŷ lehko vŷžŷly n´an´ko i maty i všŷtkŷ d´ity, joho sŷnove. Sotvoryv s´a, sam sebe, na zolotoho bujaka. Poviv vitc´ovy: Voz´myte n´a na motuz: bujaka doroho prodavajte, bo bujak zolotŷj na velyku sumu dorohŷj; ale motuz ne prodajte!

Povyv sŷna otec´ do jarmarku zolotŷm bujakom prodavaty. Prosyv za n´oho pjat´ tis´ač. Ne dovho s´a bohatŷ panove klaly, zaplatyly bujaka. Poviv tot čolovik, što bujaka prodavav: Bujaka prodaju, ajbo tot pidlŷj motuz n´i! Panove ho vŷsmijaly: ne je mu žal´ za zolotom, lem mu žal´ za pidlŷm motuzom! Oddaly panove motuz, kupyly šumnŷj lanc iz žovtŷma karikamy: uz´aly bujaka. Pryšly domiv i z bujakom z jarmarku, davaly mu jisty: bujak s´a odvjazav, pereminyv s´a na čolovika i šči j lan´, do kabelkŷ vz´av. Vid´ily dvor´ane koly z pan´skoj maštal´n´i čolovik vŷšov: ne kazaly mu nič; ne vkrav nič, ne hnav ny volŷ, ny kon´i – n´aj jde čolovik! Pryšly pozeraty, što robyt´ bujak, porožn´e misto, de stojav bujak. Bihly panovy povidaty: Ne je zolotoho bujaka! Pan popysav u novynu, velykŷ hrošŷ joho propaly za zolotoho bujaka.

Tot pišov sobi domiv žŷty z vitc´om i mat´ir´ov i zo svojima bratamy, zakl´a jim hrošej stavalo. Povidat´: N´an´u, vže hrošej malo, mušu s´a zrobyty jednŷm šumnŷm kon´om, vajcakom. Povedete n´a na jarmarok, budete n´a prodavaty, ta budete prosyty pjat´ sto tis´ač za zolotoho kon´a. Jak vam poobic´ajut´ til´ko, vŷ pros´te des´at´ tis´ač u str´ibr´i, pros´te dvadc´at´ tis´ač; ta pak vže ne bude nychto til´ko davaty, lem jeden pan, tomu n´a prodajte. A kid´ prodaste, ta kytefij ne dajte. Ale ja bŷ l´ubyv, abŷ s´te n´a tomu ne prodavaly, kotrŷj bude velyku sumu davaty, bo tot bude honychmarnyk, ta n´a svita spase. Ci ne žal´ vam bude, kid´ vŷ velykŷ hrošŷ vŷzberate a men´i smert´ bude? Pamn´atajte, jak jem vam nakazav i ved´te do jarmarku n´a!

Pryvyv na jarmarok zolotoho kon´a. Bihly l´ude na čudo pozeraty, Žŷde i panove bohatŷ, jakŷj krasnŷj zolotŷj kin´. Staly ho kupovaty. Vin prodaje za pjat´ tis´ač. Rado hrošŷ u žmen´u dajut´. Vin ne choče braty. Povidž, što chočeš za kon´a svojoho? Des´at´ tis´ač u str´ibr´i. Pchajut´ hrošŷ u žmen´u. Prosyt´ dvadc´at´ tis´ač za jednoho kon´a. Ne choče nychto til´ko daty. Tot jeden daje totu sumu, kil´ko vin prosyt´. Ale kytefij nazad! Kid´ bŷ-m ti kytefij oddav, ta bŷ-m od t´a any ne kupovav! - Mudrŷj kin´, šči mudr´išŷj tot pan, što joho kupovav! - Ošalyv s´a joho n´an´ko, poradovav s´a velykŷm hrošam, prodav sŷna svojoho z kytefijom.

Honychmarnyk joho uz´av: Čekaj pesij sŷnu! Uže-s´ mnoho naklamav, ale vece raz ne budeš. Dam t´a dobr´i pokovaty funtovŷma pidkovamy na tvoji labŷ! A to labŷ – bŷly rukŷ i nohŷ! Napudyv s´a strašno kin´, ale jty musyv pid nym. Pryšov honychmarnyk iz svojim kon´om do kovača. Pryvjazav kon´a id rigl´ovy, sam pišov roskazovaty, jakŷ pidkovŷ pravyty. Kovačova služnic´a na dvor´i bŷla. Prorik kin´: Ssun´ mi z holovŷ kytefij! Služnic´a povidat´: Ci ne zabješ n´a, zlatŷj kon´u? Lem tŷ ssun´ kantar´ z mojoj holovŷ! D´ivka ssunula, kin´ propav i honychmarnykovŷ hrošŷ.


Zapysane v roc´i 1896, od Mychajla Pustaja, v Zboju. Z praktičnŷch pričin je tekst mirno perevedenŷj z fonetičnoho zapysu na normativnŷj jazŷk

Žridlo: Etnohrafični materijaly z Uhors´koji Rusy - Tom 2 - 1898

Zdieľať na Facebooku

Dneska je sereda

24. jul 2019


Юліаньскый календарь:

11.юл 2019

Mapa regіstrovanŷch chosnovatel´iv Holosy.sk

Pisan´a dokumentiv po rusin´sky z OpenOffice

Pysan’a rusyn’skov kirilic’ov v sistemi Windows 7

Jak modifikovaty Firefox, žeby kontrol´oval rusin´skyj pravopis

Posl´idn´i komentar´i

Banner pro vašŷ storіnkŷ

Budeme radŷ jak Holosŷ spropagujete na vašŷch storіnkach čerez reklamnŷj banner.

<br />
Komunіtnŷj portal karpat´skŷch Rusуnіv

Jak bŷ s´te chot´ilу vŷčer´atу banerŷ,kontaktujte nas.